Free Web Hosting Provider - Web Hosting - E-commerce - High Speed Internet - Free Web Page
Search the Web


Macedonian woodcarving by Prckov Nikola 
 
...Go slusas li zuborot na vekovite?
Tancot na cekanot i dletoto
budi iskonsko sekavanje vo sekoj damar.
Znam te zbunva svetlosta
i mirniot sepot na orevot...
DR.Verica Stavreska

DR.Verica Stavreska
ZA KOPANICARSTVOTO

Dosega poimot kopanicarstvo e mnogu pati pojasnuvan, no sekogas ostanuva nedovolno objasnet, nedovolno opisan , nedovolno opfaten, vo zavisnost od koe glediste se trgnuva. Toa ne e zaradi nesposobnost na avtorot, tuku zaradi seto ona sto kopanicarstvoto vo sebe go sodrzi.
Toa e ogromno more na dela, podatoci, fakti i neiscrpen izvor na kultura.
Vo ovaj osvrt, se obiduvame kopanicarstvoto da go zbogatime so uste nekolku recenici, da go porazjasnime uste malku, od edna druga strana i sodrzina.
Poimot nema da go obrazlozuvame gledano od negovata fizicka, mehanicka ili tehnicka strana.
Ke pogledneme vo negovata sustina, koja mu dava neproceniliva vrednost za eden narod.
- Kopanicarstvoto, ne e samo umetnicko delo, izraboteno vo drvo so zacuduvacka vestina.
Toa pretstavuva zivotopis na edna nacija.
Vo nego se vtisnati narodnite obicai, obredi, tradicii.
Vo kopanicarskiot krasnopis, covekot se raga, raste, zivee, se raduva, taguva.
- Kopanicarstvoto, ne e samo ikonostas koj sluzi za izveduvanje na verski obredi.
Toa e dvizenje na elementi, razigrani figuri i kompozicii, povrzani vo slucka, nastan, na eden prostor, vo edno vreme, no sepak fiksirani za dadeniot moment, tuku vazecki za mnogu drugi prostori i za site vreminja.
-Kopanicarstvoto, ne e samo rezba-kopanica, vo domot na nekoj sopstvenik.
Toa e rakopis na umetnikot ispisan so negovata makotrpna rabota, protkaen so negovata pot, vdahnat so negoviot zivot vozdignat so negovata dusa.
-Kopanicarstvoto, e prikazuvanje na minatoto, zivotot na segasnosta, pogled vo idninata, verba vo ubavinata, tradicija, nacionalno blago, bitisuvanje.
So ovaj tekst sakavme da dodademe uste edna kapka, vo ogromnoto more na ubavina na Makedonskiot narod sto se vika KOPANICARSTVO.

dr. Stavrevski Bosko
KOPANICARSTVOTO-UMETNOST I ZANAET
Osnovna dilema koja sto trba da bide razresena e postavuvanjeto jasna distinkcija megu poimite zanaet i umetnost, t.e. nemesanje na sozdavanjeto na edno umetnicko delo so vestinata na zanaetcijata. Duri ni najslozenoto zanaetcisko delo ne zasluzuva da se narece umetnicko, ako ne sodrzi makar i malku fantazija.
Umetnikot obicno ne raboti so gotovi delovi, tuku so razni vidovi na materijali, koi malku ili voopsto ne se obraboraboteni, a procesot na sozdavanje se sostoi od niza aktivnosti na umetnikot.Umetnikovoto sozdavanje e dlaboko intimno i mnogu custvitelno zatoa i mnogu tesko da se objasni i opise cekor po cekor. Edinstveno samiot umetnik moze da go sledi vo potpolnost. Mikelandzelo veli " gi osloboduvam figurite od mermerniot blok vo koj tie se zarobeni". Sledstveno na ova, mozeme da zboruvame za nasiot kopanicar koj svoite prekrasni kreacii gi osloboduva od parceto oreovo drvo. Kopanicarot vsusnost mu dava zivot na naobrabotenoto parce drvo koe pred nego pretstavuva predizvik.
Ogromnata i sustestvena razlika pomegu sozdavanjeto na umetnikot i zanaetcijata e vo toa sto zanaetcijata raboti spored tocno opredeleni klisea i odnapred znae kako i sto treba da proizvede. Bidejki zanaetcijata raboti za kupuvacot, odnosno investitorot, toj e poveke zagrizen za sredstvata otkolku za celta. Negovata rabota cesto moze da se zameni so mehanicka rabota ili so masina. Toa za umetnikot ne moze da se kaze, bidejki do sega ne e poznata masina koja moze sama da kreira umetnicki dela. Dodeka zanaetcijata go pravi samo toa sto e vozmozno i znae da go pravi, umetnikot istrazuva vo nepoznatoto i sekogas se trudi da go postigne ona za sto smeta deka e nevozmozno.
Sustinskata razlika pomegu umetnickoto delo i zanaetciski izraboten predmet e originalnosta. Tuka se javuva problemot na klasifikacija na orginalnosta, t.e. vo kolkava mera nekoe delo e originalno. Upotrebata na odredeni, porano koristeni, elementi vo nekoe delo ne go pravi po pravilo toa delo plagijat. Znaci se sudirame so eden problem, koj go postavuva prasanjeto na originalnost. Stepenot na originalnosta na deloto ne e vo kolicinata na upotrebenite elementi, tuku vo uspesnosta na nivnata kompozicija, kombinacija, soodnos, harmonija, proporcii, skladnost, protivrecnost, simbolika, forma, boja, materijal,stil i.t.n.


Velat drvoto koe veke ne e del od prirodata samo po sebe e mrtvo. Kopanicarot e tamu toj koj mu vnesuva dusa. Se raga ideja, slika koja vesto od mislite preminuva na hartija, za da ozivee vrz drvoto, koe pod dletoto dobiva vtor zivot.


A slikarot na zivotot e orevot. Predanijata velat deka nasproti soncevite zraci toj gi " faka " i senkite na decata koi igraat okolu nego, slikajki gi vrz sojata sarenolika tekstura. Otuka ne e cudno sto starite rezbari sviote vecni dela gi izrabotile tokmu od oreovo drvo.





4998